APDEJT.si

Minister za regionalni razvoj in sodelovanje z nevladnimi organizacijami, Ernad Suljević, je izrazil polno podporo delu in pobudam NVO Diabetes DOB. Na srečanju s predstavnicami organizacije, Lejlo Martinović Puzović in Slađano Đukanović, se je seznanil z izzivi, s katerimi se soočajo osebe s sladkorno boleznijo tipa 1, in prizadevanji združenja za izboljšanje dostopnosti do sodobne terapije in izobraževanja v Črni gori.

Nekdanji obrambni minister Slovenije Roman Jakič je izrazil zaskrbljenost glede nazadovanja evropske usmerjenosti Črne gore po letu 2020. Medtem sta se predsednik vlade Črne gore, Milojko Spajić, in predsednik Evropskega sveta, Antonio Košta, v Bruslju pogovarjala o reformah in napredku Črne gore na poti v EU. Spajić je poudaril, da Črna gora dokazuje, da je širitev EU na Zahodni Balkan mogoča.

Minister za zdravje Vojsilav Šimun se je sestal s predstavniki sindikatov zdravstva, Mihailom Babovićem in Nebojšo Radonjićem, kjer so razpravljali o pripravi panožne kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstvenem sistemu. Minister je poudaril, da si zdravstveni delavci zaslužijo stabilen, pravičen in motivacijski sistem nagrajevanja. Iz ministrstva so sporočili, da pričakujejo podpis kolektivne pogodbe do konca leta.

Ministrstvo za energetiko in rudarstvo je umaknilo osnutek zakona o rudarstvu z javne razprave. Poudarili so, da so 5. junija objavili javni poziv nevladnim organizacijam za predlaganje predstavnikov v delovno telo za pripravo zakona, vendar se na poziv ni odzval nihče. Ministrstvo je izpostavilo, da je zanimanje NVO za sodelovanje pri pripravi novega zakona popolnoma izostalo.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je izjavila, da si želi videti demokratično Srbijo v Evropski uniji, vendar od nje pričakuje jasno usmeritev in ne sedenje na dveh stolih. Opozorila je, da če bo Srbija sodelovala v akcijah vojske, ki ubija ljudi v Ukrajini, lahko pozabi na vstop v EU. Ocenila je tudi, da je bilo letošnje poročilo Evropske komisije o Srbiji ostro.

Zdravko Dragaš, Zoran Šljukić in Mladen Bojanić so se prijavili na javni razpis za izvršnega direktorja Elektroprivrede Črne gore (EPCG). Razpis je bil objavljen po tem, ko je odbor direktorjev predčasno odstavil Ivana Bulatovića. Kandidati so morali predložiti program dela in razvoja EPCG za mandatno obdobje. Šljukić je inženir in že vrsto let zaposlen v EPCG, Dragaš je elektroinženir, Bojanić pa je nekdanji poslanec in minister.

Hrvaška državljanska iniciativa je obsodila sramotno obnašanje hrvaških navijačev v Podgorici, ki so po njihovem mnenju pokazali nedostojnost do športne predstave. Zaščitnik človekovih pravic je poudaril, da bi morali športni dogodki spodbujati toleranco in povezovati ljudi, ne pa ogrožati vrednot. Stranka URA je prav tako ostro obsodila fašistično skandiranje hrvaških navijačev, saj takšni izpadi ne sodijo v šport.

Predsednica srbske Narodne skupščine, Ana Brnabić, se je udeležila Foruma o širitvi Evropske unije v Bruslju, imenovanega "Zaokruživanje Unije i jačanje naše budućnosti". Namen foruma je dvigniti dialog o širitvi na višjo raven.

Na prijateljski tekmi med Črno goro in Hrvaško v Podgorici so hrvaški navijači v 16. minuti skandirali "Ubij Srbina" in "Za dom spremni", kar je povzročilo negodovanje in žvižge domačih navijačev. Del črnogorskih navijačev je ob hrvaški himni ploskal, medtem ko so najglasnejši navijači prižigali bakle.

Črnogorsko zunanje ministrstvo je poklicalo ruskega veleposlanika Aleksandra Lukašika zaradi njegovih ostrih komentarjev glede sodelovanja Črne gore v Natovi misiji v Ukrajini. Veleposlanik je izjavil, da se je Podgorica odločila poslati vojake na usposabljanje.

Podpredsednik Skupščine Boris Pejović (PES) je komentiral predlog URA za povišanje otroških dodatkov, ki v parlamentu ni prejel podpore. Po njegovih besedah predlagatelji niso podali predlogov za prihodkovno stran. Tema oddaje "Naglas" je bila socialna pravica.

Evropska komisija je opozorila, da so v Črni gori prekršena fiskalna pravila, javna podjetja pa so postala breme za proračun. STEGA poudarja, da država drsi v dolgoročne fiskalne težave.

Črnogorsko Ministrstvo za zunanje zadeve (MVP) je na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika Aleksandra Petroviča Lukašika zaradi neprimernih izjav v medijih. Te izjave predstavljajo odprto in nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve Črne Gore. Iz MVP so sporočili, da bodo podobna dejanja v prihodnje obravnavali kot namerno sovražno delovanje in se nanje ustrezno odzvali v skladu z mednarodnimi normami.

Podpredsednik vlade Filip Ivanović se je sestal z rezidentko Združenih narodov v Črni gori, Karolin Tiso, in ji čestital ob imenovanju. Izrazil je prepričanje, da se bo sodelovanje med Črno goro in Združenimi narodi še naprej razvijalo skozi močan partnerski okvir. Poudaril je, da je sodelovanje z Združenimi narodi posebnega pomena za zunanjo politiko Črne gore.

Čelnik Mosta, Nikola Grmoja, je obtožil Sigurnosno-obveščevalno agencijo (SOA), da ne ščiti hrvaških nacionalnih interesov. Vlada naj bi financirala protihrvaške aktivnosti, pri čemer je Grmoja izpostavil financiranje razstave o zapuščini Dejana Medakovića, soavtorja Memoranduma SANU. Grmoja je izjavil, da če kdo destabilizira Hrvaško, je to ravno SOA in vlada.

Ekonomski analitik Davor Dokić ocenjuje, da je Evropska komisija v poročilu »spregledala« težave Črne gore. Opozoril je, da je povečanje javne potrošnje nevzdržno in da bo treba zmanjšati število zaposlenih v javni upravi, saj je 82.000 zaposlenih preveč za državo, kot je Črna gora. Dokić meni, da je ta raven potrošnje in zaposlenih dolgoročno nevzdržna.

Agencija za preprečevanje korupcije (ASK) je ugotovila, da direktor RTV Podgorica, Vladimir Otašević, ni kršil Zakona o preprečevanju korupcije med opravljanjem javne funkcije, saj ni bil angažiran pri realizaciji serije na RTCG.

Tri posebne poročevalke Združenih narodov so poslale uradno pismo vladi Črne gore, v katerem izražajo resno zaskrbljenost zaradi medijskih napadov visokih državnih uradnikov vladajoče Demokratske stranke Črne gore na odvetnika Veselina Radulovića in izvršno direktorico Akcije za človekove pravice (HRA), Teo Gorjanc Prelević. Poročevalke menijo, da so napadi neposreden odziv na njuno legitimno strokovno delo in uveljavljanje pravice do svobode izražanja.

Albanija je v Bruslju odprla pogajanja v zadnjem od šestih pogajalskih sklopov z Evropsko unijo, ki zajema področja kmetijstva, kohezijske politike in proračuna. S tem je Albanija dokazala svojo zavezanost evropski poti in ji sedaj preostaja le še zapiranje posameznih poglavij.

Črnogorska vlada obravnava predlog zakona o proračunu za leto 2026, ki predvideva 3,77 milijarde evrov prihodkov. Predvideni proračunski primanjkljaj znaša 278 milijonov evrov, medtem ko bo državna blagajna potrebovala dodatnih 704 milijone evrov. Izvorni prihodki so ocenjeni na 3,07 milijarde evrov, izdatki pa na 3,35 milijarde evrov. Za tekoči proračun je namenjenih 1,6 milijarde evrov, za rezerve 39,86 milijona evrov, za državne sklade 1,4 milijarde evrov, za kapitalske naložbe pa 300 milijonov evrov. Transakcije in financiranja bodo znašala 430 milijonov evrov.

Jovana Vuković iz SDP je opozorila, da uvajanje verouka v državne šole v Črni gori predstavlja udarec sekularnosti države in krepi institucionalni vpliv Srbske pravoslavne cerkve (SPC). Poudarila je, da morajo šole ostati nevtralen in varen prostor za vse otroke, ter pozvala k uvedbi državljanske vzgoje namesto verouka, da bi se mladi učili o demokraciji in človekovih pravicah.

Regionalna raziskava pravosodja 2025, ki jo je izvedla Svetovna banka v šestih državah Zahodnega Balkana, je pokazala, da je Državno tožilstvo Črne gore ena najbolj stabilnih in profesionalnih institucij v pravosodnem sistemu. Raziskava je ugotovila, da se povečuje zaupanje državljanov, gospodarstva in tožilcev v učinkovitost, kakovost in neodvisnost dela tožilstva. Kljub temu pa 80% tožilcev meni, da bi povečanje števila tožilcev, preiskovalcev in strokovnega osebja zmanjšalo obremenitev, ki je še vedno 67% nad optimalno. Zaznan je tudi padec procesne učinkovitosti v primerjavi z letom 2020.

Črnogorska policija je v zadnjem obdobju odpovedala prebivanje 29 tujim državljanom, izdala 14 rešitev o vrnitvi oseb, izgnala tri tuje državljane, prisilno odstranila štiri tuje državljane in sprožila postopek za prenehanje začasnega prebivanja za dva tuja državljana. Izdali so tudi 62 prekrškovnih nalogov oz. podali prijave. Od začetka leta 2025 je bilo izvedenih že več kot 14.000 ukrepov zoper tujce, ki prebivajo ali delajo v Črni gori.

Nemški zunanji minister Johan Wadephul je prispel v Beograd v sklopu tridnevne turneje, ki vključuje obisk vseh članic zahodnobalkanske šestorke.

Predsednik Milatović je poudaril, da so dokončanje ustavnega sodišča, transparentni meddržavni sporazumi in pravnomočne sodne odločbe ključni za napredek Črne gore proti EU. Dodal je, da mora Črna gora, kot država v zaključni fazi pogajanj, dodatno poudariti ključna področja pravosodja in vladavine prava.

Ministrica Gorčević je izjavila, da se je Črna gora vrnila na čelo evropskega koloseka. Kljub temu Novaković Đurović opozarja, da ključna področja, kot so boj proti korupciji, vladavina prava in zaščita človekovih pravic, ne beležijo zadostnega napredka, kar vpliva na članstvo v EU. Premier Spajić je komentiral ocene EK glede izvolitve generalnega direktorja RTCG in izrazil željo vlade po ohranitvi neodvisnosti javnega servisa, medtem ko poročila kažejo na pritisk politike na svobodo izražanja.

Predsednik Milatović je v Dohi poudaril, da je pravi družbeni razvoj mogoč le z odpravljanjem revščine, socialno vključenostjo in dostojnim delom. V Podgorici pa bosta zgrajena dva dnevna centra za osebe s posebnimi potrebami, eden za uporabnike do 27 let in drugi za starejše. Projekt bo izboljšal sistem podpore in kakovost življenja uporabnikov in njihovih družin.

Črnogorski poslanci so razpravljali o več temah, vključno z obtožbami o "čiščenju" v vojaški policiji, nasprotovanju pošiljanju vojakov v Natovo misijo pomoči Ukrajini in domnevnih pritiskih na glasovanje za DPS (Demokratska stranka socialistov) v preteklosti. Minister za obrambo Dragan Krapović je zatrdil, da so kadrovske prerazporeditve redne, medtem ko je opozicija opozarjala na nepravilnosti. Parlament je tudi razpravljal o pošiljanju do dveh pripadnikov Vojske Črne gore v Natovo misijo usposabljanja in varnostne pomoči Ukrajini, kar je nadaljevanje odločitve s prejšnjega Natovega vrha.

Duško Milanović je bil izvoljen za novega predsednika Združenja državnih tožilcev Črne gore. Njegov mandat bo trajal dve leti, kot so sporočili iz združenja.

Koordinatorka programa Centra za građansko obrazovanje (CGO), Sara Čabarkapa, je ob Mednarodnem dnevu boja proti fašizmu in antisemitizmu opozorila, da boj proti fašizmu še ni končan in da se je treba stalno upirati politikam mržnje. Dragan Koprivica iz CDT pa je kritiziral mitropolita Metodija Ostojića zaradi omenjanja ljudi in oboroženih formacij, ki so sodelovale s fašisti in nacisti.

Županijsko sodišče v Zagrebu je potrdilo obtožnico proti Dragutinu Ćelapu, nekdanjemu voditelju SDSS v Topuskem, zaradi vojnih zločinov nad civilisti leta 1991. Ćelapa obtožujejo brutalnih zločinov, vključno s hladnokrvnimi uboji traktoristov. Policija ga je že septembra prijavila tudi za vojne zločine, storjene leta 1992, kjer naj bi s snajperjem ubijal Hrvate.

Srbija se je na Globalnem indeksu organiziranega kriminala za leto 2025 uvrstila na četrto mesto v Evropi, sledita ji Bosna in Hercegovina na šestem mestu in Črna gora na desetem. Indeks ocenjuje raven kriminala in odpornost proti organiziranemu kriminalu v 193 državah sveta, pri čemer ima Srbija ključno vlogo državnih akterjev.

Marjan Šarec je v intervjuju poudaril, da je Črna gora še vedno vodilna kandidatka za članstvo v EU in da je reforma politične strukture EU nujna zaradi neučinkovitosti odločanja. Medtem je Evropska unija ponovno odprla razpravo o širitvi, pri čemer je komisarka Marta Kos opozorila na zunanje sile, ki poskušajo preprečiti širitev. Deset držav ob Jadranskem in Jonskem morju je izdalo skupno izjavo, v kateri poudarjajo pomembnost širitve EU.

Predsednik Vlade Republike Srbske, Savo Minić, je izrazil sožalje in ponudil pomoč prebivalcem Tuzle po tragediji, ki se je zgodila v domu za upokojence. Vlada Republike Srbske je ponudila vso razpoložljivo pomoč mestu Tuzla po nesreči v domu za starejše.

Saša Čađenović, suspendirani specialni tožilec, je pred sodiščem v Podgorici izjavil, da komunikacija pripadnikov "kavaškega klana", pridobljena preko aplikacije Sky, dokazuje, da so ga člani klana sovražili in se ga bali, kar po njegovem mnenju potrjuje njegovo pošteno delo. Bajko Vučićević, direktor Agencije za izgradnjo in razvoj Podgorice, je napovedal možnost zamude pri zaključku gradnje mestnega gledališča, ki naj bi bila končana do konca leta. Višje sodišče je od tožilstva prejelo orožje, oblačila in druge materiale, ki so bili analizirani v Wiesbadnu v povezavi z umorom Duška Jovanovića, da bi razjasnili okoliščine zločina.

Črnogorska policija je v Kotorju izgnala 18 tujcev, med katerimi so bili državljani Ukrajine, Nemčije, Rusije, Avstrije, Azerbajdžana, Turčije, Estonije in Sirije. Ugotovili so, da tujci niso imeli prijavljenega bivanja v državi, preiskava pa poteka zaradi suma spletnih prevar. Policija je zasegla računalnike, telefone in denar.

Število smrtnih žrtev požara v domu upokojencev v Tuzli je naraslo na 12. V požaru je bilo poškodovanih tudi več gasilcev, ki so posredovali pri gašenju.

Nekdanji predsednik vlade Črne gore, Duško Marković, je izrazil prepričanje, da se Črna gora intenzivno približuje članstvu v EU, vendar opozarja, da je trenutna vlada z neevropsko politiko skoraj vsak dan na robu izpada iz tega procesa. Hkrati pa je nemški poslanec Josip Juratović ocenil, da bi Črna gora lahko vstopila v EU že leta 2028, če bi obe strani aktivno delali na tem. Juratović je poudaril, da je za članstvo potrebna soglasnost vseh članic EU, zato je ključno rešiti morebitne težave v odnosih s posameznimi državami članicami, pri čemer je izpostavil pomembnost konstruktivnega reševanja odprtih vprašanj s Hrvaško.

Višje sodišče v Podgorici je ponovno odprlo dokazni postopek v primeru Radoja Zvicerja in njegove skupine, obtožene tihotapljenja kokaina. Sodnica Sonja Keković je od Specialnega državnega tožilstva zahtevala, da v roku treh dni predloži originalno dokumentacijo, pridobljeno od pristojnih organov Francije in Nizozemske. Dokumentacija vključuje mednarodno pravno pomoč, dovoljenja za uporabo in deljenje podatkov ter komunikacijo preko aplikacije "SKY". Sodišče je poudarilo, da so nekateri dokumenti v spisu originali, drugi pa kopije. Višje sodišče je že potrdilo obtožnico proti članu kriminalne združbe Kavač, Igorju Božoviću.

Minister Šaranović je dejal, da policijski kartel ne bo ogrozil varnostnega sektorja in da je seja, na kateri bi morali razpravljati o tem, bila sklicana z "zlonamerno vsebino". Poudaril je, da sta bila z direktorjem policije pripravljena dati dodatna pojasnila. Iz Ministrstva za notranje zadeve so poudarili, da je notranja kontrola ugotovila, da so policisti v primeru aretacije tujih državljanov ravnali v skladu s svojimi pooblastili. Objavljen je bil tudi seznam 452 kandidatov, ki so vstopili v zadnjo fazo preverjanja za sprejem v policijo.

Število žrtev požara v domu za upokojence v Tuzli se je povečalo na 12, potem ko je v Univerzitetnem kliničnem centru umrla še ena oseba. Med več kot 30 poškodovanimi so tudi pripadniki reševalnih služb. Direktor doma za upokojence je po tragediji odstopil, tožilstvo pa je zaključilo preiskavo.

Nova analiza EU kaže, da se bo Nemčija verjetno lahko uprla dodatnim zahtevam za sprejem beguncev. Poročilo iz Bruslja poleg tega ocenjuje Nemčijo kot ogroženo državo glede migracij.

Mednarodni sekretar SD-a Miloš Đuričković je opozoril, da se mora Črna gora pripraviti na morebitne varnostne izzive, ki jo čakajo pred vstopom v Evropsko unijo. Spomnil je na vpliv Rusije ob vstopu Črne gore v NATO in poskus državnega udara. Opozoril je, da so danes na oblasti ravno tisti, ki so bili takrat obtoženi za državni udar, njihovi politični somišljeniki pa nadzirajo varnostni sektor. Dodal je, da se je položaj Rusije v Črni gori okrepil, predvsem z vstopom DF-a v vse veje oblasti.

Po posvetovanjih v kabinetu predsednika Črne gore je evidentna široka podpora izvolitvi Mirjane Vučinić za sodnico ustavnega sodišča. Vučinić naj bi bila kandidatka, ki lahko združi podporo različnih političnih opcij in strokovne javnosti, pri tem pa ne sklepa kompromisov na račun ustave Črne gore. Izbor sodnikov ustavnega sodišča je pomemben test politične zrelosti in zavezanosti evropskim integracijam.

Boris Bogdanović, poslanec Demokratov, je komentiral aretacijo nekdanjega komandirja in vodje kriminalistične policije v Rožajah, Husovića, in poudaril, da ta primer dokazuje, da v Črni gori ni več nedotakljivih. Bogdanović se sprašuje, kdo je branil tiste, ki so pod uniformo delali za tihotapske klane in ne za narod, ter kdo je poskušal kriminal prikazati kot lojalnost. Spomnil je, da je bil Husović že prej suspendiran zaradi povezav s kriminalnimi strukturami.

Nemški zunanji minister Johan Vadeful je izjavil, da morajo države Zahodnega Balkana, ob stalnih poskusih vpliva Rusije in Kitajske, nadaljevati z reformami in izkazovati privrženost evropskim vrednotam kot pogoj za vstop v Evropsko unijo. Poudaril je, da o vladavini prava, boju proti korupciji in obrambi temeljnih pravic ni pogajanj.

Evropska unija je pohvalila napredek Ukrajine pri reformah za pridružitev bloku, kljub pomislekom glede prizadevanj za boj proti korupciji. Hkrati je EU izdala stroga opozorila kandidatkam Srbiji in Gruziji glede nazadovanja demokracije. Evropska komisija je v poročilih o širitvi tudi napovedala, da bi Črna gora lahko zaključila pogajanja o članstvu do konca prihodnjega leta in tako postala prva v vrsti za 28. članico EU. Poročila zajemajo deset držav, večinoma z Zahodnega Balkana.

Eden od voditeljev Evropske zveze, Vujović, je kritiziral, da je bil v Črno goro ubačen "konj", kar je po njegovem mnenju ciljano v napačno smer. Vujović se je vprašal, na koga se nanašajo besede komisarke za širitev Marte Kos o "trojanskih konjih Rusije" in morebitnem "poskusnem obdobju" za nove članice. Sprašuje se, ali sta premier Spajić in PPV Ivanović s svojo odločitvijo o strateškem partnerstvu s takšnimi silami prispevala k takšnemu sklepanju v EU.

DPS Zeta je obsodila incident, ki se je zgodil v prostorih občine Zeta med njihovim odbornikom in odbornikom DNP, ter opozorila na neprimerno vedenje predstavnikov oblasti. Poudarili so, da je treba umiriti strasti in se izogibati osebnim žalitvam. Prav tako pozivajo tožilstvo in sodišče, da ne podležejo političnim pritiskom. Dritan Abazović pa je kritiziral odločitev vlade o uvedbi viz za Turčijo, češ da bodo zaradi tega trpeli državljani, ki se zdravijo v Turčiji, in da bo to imelo negativne posledice za turizem in odnose med državama.

Iz Građanske iniciative "21. maj" so sporočili, da so geopolitični motivi edini razlog, da bo Črna gora vstopila v Evropsko unijo. Ocenjujejo, da je parlamentarna večina slaba politična skupina in da bo EU Črno goro morala 'vgnati' v EU. Prav tako so dejali, da aktualna vlada ne bo tista, ki bo državo pripeljala v EU, saj naj bi bil vstop v EU dosegljiv šele čez pet let.